Beović po odločbi ustavnega sodišča: Gre za odločitev v prid bolnikom

Ustavno sodišče je danes sporočilo odločitev, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravstvenim delavcem onemogoča delo pri čistih zasebnikih, v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih pa ga omogoča pod strožjimi pogoji, v neskladju z ustavo. Državnemu zboru je naložilo, da mora protiustavnost odpraviti v enem letu, do takrat pa se uporablja prejšnja ureditev.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je odločitev pozdravila in opomnila, da so v Zdravniški zbornici ves čas razprave o noveli opozarjali, da gre za nesorazmeren ukrep. "Veseli nas, da je ustavno sodišče zdaj to potrdilo," je dejala.

Po njenih besedah se ustavno sodišče z zbornico strinja tudi glede tega, da imajo vsi javni zdravstveni zavodi in njihova vodstva vsa orodja, da lahko regulirajo delo pri drugih izvajalcih. "Pri tem je treba vztrajati, to je treba uveljavljati. Če prihaja do anomalij, je treba pri teh anomalijah ukrepati, ne pa da se na ta način želi dobesedno ustaviti zdravstveni sistem," je povedala.

"Kar pa me še bolj veseli, pa je, da zdaj zaradi te novele ne bo prihajalo do nedostopnosti zdravnikov, do podaljšanja čakalnih dob, tega, da se v Sloveniji določeni posegi ne bi več opravljali, in podobno," je dejala in poudarila, da gre za odločitev, ki je v prid prebivalcem Slovenije in bolnikom.

Ocenila je, da bi lahko odločitev ustavnega sodišča zdravnike, ki so napovedali, da bodo odšli, zadržala v javnem zdravstvenem sistemu. "Mogoče lahko malo optimistično računamo, da se bo vrnil tudi kdo, ki je že odšel. Tega bi si vsi želeli, da bi lahko v nekem urejenem sistemu čim več delali za svoje bolnike," je povedala.

Na novinarsko vprašanje ali meni, da bi še kakšna prihodnja vlada lahko na podoben način skušala uveljaviti prepoved popoldanskega dela, je menila, da na tak način ne. "To je nesmiselno, sicer bi morali popoldansko delo prepovedati za vse javne delavce, zadeva je verjetno nesprejemljiva na načelni pa, kot smo zdaj videli, tudi na ustavni ravni," je dejala in dodala, da je hkrati nesmiselno delo omejevati tam, kjer se ga potrebuje, saj da je zdravnikov premalo.

"Pa tudi če število zdravnikov narašča, narašča tudi število potreb pri dolgoživem prebivalstvu, ki potrebuje tudi vse več zdravstvenih storitev. Kar zbornica poudarja, je združevanje vseh sil, da zagotovimo dovolj zdravstvenih storitev," je dodala.

Je pa ustavno sodišče nekaj členom tudi pritrdilo, med drugim členu na področju koncesij. Kot so na novinarski konferenci izpostavili novinarji, bodo morali koncesionarji delati le s svojimi zaposlenimi, pogodb z denimo s.p.-ji pa naj ne bi smeli sklepati. "Podrobnosti ne poznamo, tudi s tem se sodstvo ukvarja in je vprašanje, kako se bo to rešilo. Trenutno pa je, kot ste povedali," je dejala.

Fides pozdravil odločitev ustavnega sodišča

Tudi Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides je pozdravil odločitev ustavnega sodišča. Odločitev razumejo kot potrditev njihovega stališča o škodljivosti zakona, pričakujejo pa, da bo državni zbor (DZ) pri pripravi novih rešitev prisluhnil tudi stroki.

Ob tem opozarjajo tudi na to, da je odločitev sodišča potrditev protiustavnosti in škodljivosti, na kar so s stroko opozarjali že v času zakonodajnega postopka, so zapisali v izjavi.

"Prepoved dodatnega dela zunaj javne zdravstvene službe ni okrepila javnega zdravstva, temveč je posegla v ustavne pravice zdravstvenih delavcev in dodatno poslabšala kadrovsko sliko v sistemu," so še izpostavili v Fidesu in dodali, da naj to služi kot opozorilo državnemu zboru, da se "zdravstvene reforme ne smejo sprejemati brez dialoga s stroko in brez ustavne presoje posledic".

Temu je predsednik Fidesa Damjan Polh za STA dodal tudi misel, da je gre za odločitev sodišča o le eni točki v širokem naboru, ki je bil vložen na ustavno sodišče. Polh je mnenja, da je to nezaupnica celotni koaliciji, saj "so vsi imeli lonček pristavljen zraven, delali so mimo jasnih določil, mimo strokovnih argumentov, mimo pravne stroke, tako da je vse skupaj samo izgubljen čas."

"Govorilo se je o reformi, govorilo se je o ločitvi javnega in zasebnega in zdaj so dobili klofuto ustavnega sodišča. Mislim, da je čas, da se spokajo," je še povedal. Izpostavil je sicer tudi, da je obstoječa zakonodaja neustrezna, tudi pred novelo pa ni bila dobra.

Komentiral pa je tudi še skoraj dve leti trajajočo stavko Fidesa, ki se je po njegovih besedah začela na podlagi nepodpisanih sporazumov in dogovorov, ki jih je imel sindikat z vlado. Aktivnost stavke je močno otežena, dobesedno prepovedana, je povedal. Tudi na tem področju v sindikatu še čakajo na odločitev sodišča, Polh pa ocenjuje, da je odločitev o neustavnosti člena prva zmaga zdravništva proti tej vladi.

Združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov: Večina škode že narejene

Odločitev ustavnega sodišča po besedah predsednice Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Helene Mole ni nepričakovana. Ocenila je, da je zaradi novele zakona o zdravstveni dejavnosti narobe še marsikaj drugega. Meni, da je bila večina škode že narejene, saj bo težko doseči vračanje zdravnikov, ki so odšli.

Po besedah Mole je težava tudi, da ni prišlo do prave zdravstvene reforme, ki bi jo javni zdravstveni sistem "zdaj že zares krvavo potreboval". Prepričana je, da je bila smer vlade pri prenavljanju zdravstva napačna ter da je za ureditev razmer nujno sodelovanje z zaposlenimi v zdravstvu ter širši pogled.

Kot je za STA dejala Mole, bi si želeli ustanovitev nacionalnega sveta, ki bi bil nadstrankarski in nadpolitičen in kjer bi pametno zasnovali ogrodje javnega zdravstvenega sistema, ki bi se lahko soočil z vsemi izzivi. Meni, da ne more vsaka naslednja politična garnitura, ki pride na oblast, "malo po svoje" posegati v tako občutljiv sistem, kot je zdravstveni.

"Tukaj se je zelo jasno pokazalo, da je brez jasne vizije in pametnega konsenza, kaj želimo in kam peljati javno zdravstvo, vsak naslednji korak le še na slabše," je dejala.

Ocenila je, da odstop ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel tri mesece pred iztekom mandata ne bi bil smiseln. Pri tem je izrazila upanje, da zakona o zdravstveni dejavnosti na ministrstvu ne bodo popravljali z dodatnimi interventnimi zakoni.